ov="Mik. (V. Gr. IV. 319.)" (4)

1. obẹ́čati, -ẹ̑čam, vb. pf. = obljubiti, versprechen, verheißen, geloben, Mur., M., Trub., Dalm., Mik. (V. Gr. IV. 319.), Štrek.; Na zadnje mu Bog obečaj, Da ga bode k sebi vzel, Npes.-K.; ( vb. impf. = obetati, Cig., Jan., kajk., obẹ̑čem, ogr.- Valj. [Rad]).
2. pomágati, -am, vb. impf. ad pomoči; helfen; p. komu delati; p. komu z voza, na konja; p. komu v stiskah; kaj mi to pomaga! was nützt (frommt) mir das; pomagajte! zu Hilfe! Bog pomagaj! Helf Gott! (reče se tudi, kadar kdo kihne, = zum Wohlsein!); pomagaj vam Bog! (pozdrav), Trub.; zdravilo bo pomagalo; (p. koga, C., Npes.-Vraz, kajk.- Valj. (Rad); — tudi: pf. = pomoči; prim. Mik. (V. Gr. IV. 319.).
3. zapovẹ́dati, -am, vb. impf. ad zapovedati (zapovem), Mik. (V. Gr. IV. 319.).
4. zaspívati, -am, vb. impf. nach und nach einschlafen, im Einschlafen begriffen sein, Ben.- Mik. (V. Gr. IV. 319.), Svet. (Rok.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani